Vzgojni načrt šole

1.     UVOD

V skladu s 60.d členom Zakona o osnovni šoli /Ul RS81/06 in 102/07) je šola dolžna pripraviti in sprejeti vzgojni načrt. Pri izvajanju vzgoje in izobraževanja je šola avtonomna, kajti avtonomija je pogoj ustvarjalne svobode in s tem povezane strokovne odgovornosti.

Dokument, ki smo ga oblikovali, odraža temeljno usmeritev delovanja naše šole. Z vzgojnim načrtom bomo določili načine doseganja in uresničevanja ciljev in vrednot v osnovni šoli (2. člen Zakona o OŠ) ob upoštevanju potreb in interesov učencev in širšega okolja.

Vsak dober učitelj je hkrati tudi učenec. Zato je pomembno, da smo tako učitelji, starši in učenci sposobni dojemati spoznanja in pobude drug drugega, da gojimo medsebojno spoštovanje, smo pripravljeni prisluhniti in slišati. Vsak po svojih močeh se zavezujemo prispevati k ustvarjanju šole, v kateri sobivata znanje in zaupanje.

Pri oblikovanju vzgojnega načrta bodo sodelovali vsi strokovni delavci, učenci in starši. Dokument mora sprejeti Svet šole najkasneje do 1. junija 2009.

2.     POSLANSTVO ŠOLE

Poslanstvo naše šole je, da učitelji in starši motivirajo učence, da jim znanje postane vrednota. Starši in učitelji gradimo most spoštovanja in zaupanja, po katerem stopajo učenci na poti k znanju in razvijanju osebnosti.

3.     VIZIJA ŠOLE

Cilj vzgojnega delovanja naše šole je vizija OŠ Škofja Loka-Mesto:

“RASTEMO SKUPAJ V ZNANJU IN SPOŠTOVANJU.”

4.     PODATKI, OPIS STANJA

Podatke za pripravo vzgojnega načrta smo pridobivali na osnovi vprašalnikov, ki smo jih reševali strokovni delavci šole, starši in učenci. Na osnovi analize vprašalnikov se je dopolnila vizija šole. V naslednjem koraku smo v začetku šolskega leta 2008/2009 med strokovnimi delavci, starši in učenci šole z vprašalniki ugotavljali, katere so vrednote, ki naj bi na osnovi sprejete vizije šole usmerjale naše skupno delo. V učiteljskem zboru šole smo nato oblikovali poslanstvo naše šole in izluščili vsem skupne vrednote ter dodali še nekatere, ki sledijo naši viziji in poslanstvu. Pri oblikovanju osnutka vzgojnega načrta smo si pomagali tudi z gradivom MŠŠ, ki ga je pripravilo v ta namen.

5.     TEMELJNE VREDNOTE

Na OŠ Škofja Loka–Mesto so največja vez med učitelji, učenci in starši skupne vrednote.

5.1.  Znanje

Popotnica mladim na prehodu v novo tisočletje je znanje – skriti zaklad. Učimo se, da vemo, da znamo delati in da se učimo sobivati, živeti v sožitju s seboj in drugimi, da se učimo biti, razvijati, ohranjati in kultivirati svoj jaz. ZNANJE, ki nam odpira pot od enega do drugega cilja, nam omogoča, da skupaj razvijamo ustvarjalnost, vedoželjnost, uspešnost, aktivnost in uporabnost znanja. Trudili se bomo, da bo znanje pri vseh postalo vrednota. Uresničevali pa bomo tudi ključne kompetence za vseživljenjsko učenje.

Učitelji v ta namen uporabljamo različne, sodobne metode pouka, ki jih prilagajamo učencem. Ustvarjamo spodbudne pogoje za učenje. Učence usmerjamo v iskanje informacij in jim nudimo pomoč pri doseganju učnih ciljev. Skrbimo za stalno strokovno izobraževanje. Učenci sproti opravljajo svoje učne obveznosti. Sodelujejo pri pouku, se držijo dogovorov z učitelji in starši ter razvijajo svoje delovne navade. Starši redno in z zanimanjem spremljajo delo svojih otrok, tesno sodelujejo z učiteljem ter skrbijo za dosledno izvajanje dogovorov in spodbujajo otroke k aktivnemu pridobivanju znanja.

5.2.  Spoštovanje

Medsebojno spoštovanje je pogoj za uspešnost pri doseganju naših ciljev, zato se poslušamo, smo strpni drug do drugega, priznavamo in sprejemamo drugačnost, se medsebojno spodbujamo, skupaj iščemo rešitve. Bogati nas drugačnost stališč, zamisli in izkušenj, ki jih izmenjujemo v odprtem dialogu.

Učitelji kažejo spoštljiv odnos in pozitivno naravnano komunikacijo do sodelavcev, staršev in učencev. So vzgled učencem, so vztrajni in odločni v svojih zahtevah, so odprti za pobude ter ideje učencev. Učenci spoštujejo učitelje in ostale delavce šole, starše in sovrstnike ter šolska pravila in hišni red. Starši spoštujejo učiteljevo avtonomnost, strokovnost in doslednost. Spoštujejo naj otrokovo individualnost.

5.3.  Odgovornost

Starši in šola moramo sodelovati. Starši so prvi in najpomembnejši vzgojitelji. Šola »le« podpira in dopolnjuje vzgojo staršev, zato je pomembno, da se med seboj povezujemo in usklajujemo.

Šola je vzgojno-izobraževalna ustanova, ki skrbi za to, da se vsak od otrok razvija po njegovih najboljših močeh, da doseže nivo znanja, ki ga je sposoben doseči. Učitelji odgovornost izkazujejo s svojo strokovnostjo, ustvarjalnostjo, pravičnostjo, omogočanjem zdravega okolja, doslednostjo, spoštljivostjo. Pomembno je, da učencem pomagajo pri doseganju ciljev in da jim priskočijo na pomoč, ko jo potrebujejo (tako učenci kot njihovi starši). Učitelji s svojim delom in pozitivnim odnosom do vsakega otroka ustvarijo klimo, da bodo otrok in njegovi starši radi prihajali v šolo. Učenci odgovornost dokazujejo s svojo vztrajnostjo, potrpežljivostjo, izpolnjevanjem svojih dolžnosti, upoštevanjem šolskega reda. Učenci prevzemajo odgovornost za svoja dejanja. Redno opravljajo šolske in domače obveznosti. Pri pouku sodelujejo in ga ne motijo ter sodelujejo s sošolci. Starši odgovornost izkazujejo s svojo skrbnostjo, sodelovanjem s šolo, spodbujanjem otroka in spremljanjem njegovega napredka.

5.4.  Solidarnost, pomoč drugim

Solidarnost se kaže v pripravljenosti pomagati drugemu (otroku, učencu, učitelju, staršu), ko to pomoč potrebuje. Solidarnost, dobrodelnost, sprejemanje različnosti, čut do sočloveka so nevidne niti, ki povezujejo našo šolo in naše učence z zunanjim svetom.

Spodbujati in graditi moramo čut za solidarnost, humanost in razumevanje stiske drugih, sprejemati drug drugega in upoštevati drugačnosti. Učenci spoznavajo, da vsak kdaj potrebuje pomoč in da je življenje prijetnejše, če si med seboj pomagajo in če so pravi prijatelji, ki sprejemajo medsebojno različnost. Starši so svojim otrokom dober zgled. Učitelji spremljamo življenje učencev in se odzivamo na pojave stiske in nemoči otrok, vrednote zdravja in zdravega življenja spodbujamo in širimo ob šolskih projektih.

5.5.  Strpnost

Pomeni, da dopuščamo ljudem, ki so okoli nas, da razmišljajo po svoje. Pomeni, da sprejemamo svoje bližnje take, kot so.

Učitelji sprejemamo učence, starše in sodelavce take, kot so. Nesporazume rešujemo s pogovorom, pri čemer upoštevamo tudi njihova stališča in mnenja. To nam tudi pomaga, da smo pri delu dosledni in korektni.

Učenci se zavedajo, da je vsak izmed njih drugačen, kljub temu pa drug z drugim sodelujejo in to dosežejo s svojim strpnim, prijaznim in humanim ravnanjem. Starši so strpni do svojih otrok, naših učencev in do zaposlenih na šoli – komunikacija v konfliktnih situacijah naj bo strpna, poslušamo drug drugega za skupno dobro.

5.6.  Zdrav način življenja

Mladim in prihodnjim generacijam želimo ustvariti možnost za kakovostno življenje, zato v vseh svojih aktivnostih izkazujemo odgovornost do okolja in narave. Učence vzgajamo na zdrav način življenja.

Starši in učitelji vzgajamo mlade, da jim skrb za okolje, naravo in lastno zdravje postane del življenja. Učenci se učijo tega, da je pomembno tudi njihovo lastno zdravje in varovanje naravnega okolja.

6.     VZGOJNA NAČELA

Vzgojna načela načrtujemo in usklajujemo delavci šole, starši in učenci in pri tem upoštevamo posebnosti naše šole in okolja. Upoštevali bomo naslednja vzgojna načela, ki so tesno povezana s poslanstvom in vizijo šole:

  • spoštovanje učencev in vzajemno spoštovanje,
  • omogočanje aktivnega sodelovanja učencev,
  • proaktivno oz. preventivno delovanje,
  • sodelovanje s starši in usklajenost pristopa šole in staršev,
  • združevanje pravic, odgovornosti in pravil,
  • vzpodbujanje samonadzora in samodiscipline,
  • strokovno avtonomijo, usklajenost vzgojnih dejavnikov in doslednosti,
  • osebni zgled.

7.     VZGOJNE DEJAVNOSTI

7.1.  Proaktivne, preventivne dejavnosti

Vzgojne dejavnosti oblikujejo šolsko okolje tako, da se učenci počutijo varne, sprejete, da so pri šolskem delu motivirani, zavzeti, ustvarjalni in da prevzemajo odgovornost za svoje vedenje in sprejemajo omejitve, ki jih postavlja življenje v skupnosti. Delavci šole smo avtonomni pri načrtovanju in izvajanju proaktivnih vzgojnih dejavnosti, ki temeljijo na oblikovanju okolja, v katerem bodo učenci uspešno zadovoljevali temeljne telesne, duševne, čustvene in socialne potrebe in razvijali svojo samostojnost in odgovornost.

Proaktivno pomeni, kako ravnamo, ko do nečesa pride, preventivno pa, kaj bomo naredili, da do tega ne bo prišlo.

7.1.1.     Na nivoju šole izvajamo naslednje proaktivne in preventivne dejavnosti:

Učitelji izvajamo nadzor z jutranjim dežurstvom v garderobah, dežurstvom na hodnikih med odmori in v garderobah po pouku. Učenci dežurajo v avli šole.

Za učence imamo organizirano varstvo učencev, ki čakajo na izbirne predmete in interesne dejavnosti, jutranje varstvo in varstvo vozačev.

Na šoli izvajamo projekte, ki vključujejo prostovoljno delo naših učencev in gimnazijcev, ki nudijo pomoč našim učencem, zlasti tistim, ki potrebujejo pomoč – na šoli po pouku in v OPB ter v vrtcu. Organiziramo predavanja za učence in starše.

Učence usmerjamo v različne interesne dejavnosti in jih pripravljamo na športna tekmovanja in tekmovanja iz znanja različnih predmetov ter razne kvize. Udeleženci posameznih interesnih dejavnosti svoj prosti čas izkoriščajo tako, da pomagajo pri pripravi in izvedbi različnih kulturnih, zabavnih (npr. šolski ples) in športnih prireditev, ki se izvajajo na šoli.

Učenci preko različnih projektov, programov in natečajev, v katere se vključujemo, pridobivajo nova znanja in poglabljajo že pridobljene ter osvajajo druge spretnosti in veščine. Spoznavajo se z zdravim načinom življenja, s pomenom gibanja in s pomenom skrbi za okolje in naravo ter pridobivajo znanja in veščine, ki jih potrebujejo pri odločanju, ki vpliva na zdravje. Prosti čas učencev med jesenskimi, novoletnimi, zimskimi in letnimi počitnicami zapolnjujejo s pestro ponudbo programa športnih dejavnosti, v okviru katerih se učenci zabavajo, se spopadajo s tekmovalnostjo, strpnostjo in prenašanjem poraza ter krepijo samozavest in odgovornost.

 

Organiziramo športne in druge prireditve, v katere se vključujejo učenci, starši oz. družine pa tudi drugi posamezniki in skupine iz lokalne skupnosti. Z lokalno skupnostjo sodelujemo tudi pri izvedbi drugih kulturnih prireditev in razstav.

V šolskem letu 2010/11 bomo začeli uvajati šolsko vrstniško mediacijo, preko katere bodo učenci spoznavali nove, drugačne oblike komunikacije.

7.1.2.     Na nivoju oddelka izvajamo naslednje proaktivne in preventivne dejavnosti:

Oddelek je osnovna socialna skupina v šoli, zato posebno pozornost namenjamo oblikovanju in razvijanju dobrih medsebojnih odnosov s spodbujanjem ugodne socialne klime. Izvajamo usmerjene razredne ure na določeno tematiko.

Vsaka oddelčna skupnost lahko sprejme pravila oddelka, ki izhajajo iz pravil šolskega reda in ki spodbujajo medsebojno povezanost in sodelovanje, gradijo na občutku varnosti, zaupanju in sprejetosti. Spodbujamo razvijanje socialnih veščin, vrstniško sodelovanje in pomoč (priloga 1).

Spodbujamo pomoč starejših učencev mlajšim in šibkejšim (učna in druga pomoč).

Organiziramo predavanja in delavnice za posamezni oddelek s tematiko spodbujanja vrednot npr. solidarnost, medsebojna pomoč, prijateljstvo, preprečevanje zasvojenosti, nasilništva, spolnih zlorab in drugih odklonskih pojavov.

S tematskimi socialnimi igrami pri razrednih urah gradimo na vrednotah naše šole ter razvijamo ugodno klimo med učenci ter učitelji in starši.

Učenci se preko različnih projektov učijo sprejemati in prepoznavati drugačnost in individualnost.

Organiziramo pomoč otrokom tujcem, svetujemo njihovim staršem pri učni pomoči otroku in jih vključujemo v tečaje učenja slovenskega jezika.

S pomočjo pobud staršev in sprotnimi pogovori z učenci, organiziramo delavnice, ki vplivajo na razvoj pozitivne samopodobe, razmišljanja in primernega vedenja, sprejemljivega za šolo in družbo.

V okviru šolske skupnosti organiziramo pomoč za socialno in učno šibkejše učence, nagrajujemo učenčeva dobra dela in organiziramo dejavnosti za razvijanje ugodne socialne klime.

Zgledno vedenje učenca in doseganje dobrih rezultatov na tekmovanjih izpostavimo in pohvalimo na javnih podelitvah priznanj. Učence usmerjamo, da sodelujejo na natečajih (literarnih, likovnih, fotografskih itd.).

Načrtujemo (učenci, učitelji in starši) dneve dejavnosti s tematiko, preko katerih pri učencih razvijamo vrednote, ki temeljijo na viziji naše šole.

7.1.3.     Na nivoju posameznika izvajamo naslednje proaktivne in preventivne dejavnosti

Učence spodbujamo k vrstniški pomoči. Starejši učenci pomagajo mlajšim pri nošenju malice, pomagajo bolnim in poškodovanim sošolcem, srednješolci nudijo pomoč našim učencem pri učenju in pisanju nalog.

Učence spodbujamo, da si med seboj pomagajo pri učenju, domačih nalogah, razlagi snovi in s tem podpiramo sodelovalno učenje tudi izven pouka.

V okviru različnih programov učence usmerjamo k prostovoljnemu delu v vrtcu in domovih za ostarele in s tem spodbujamo medgeneracijsko sožitje.

 

Kršitve šolskega reda rešujemo hitro, sprotno, načrtno in dosledno, pri tem se usmerimo na posameznika in skušamo z individualnim pristopom preprečiti ponovno neprimerno vedenje.

O zglednem vedenju posameznika na različnih prireditvah, v šoli in kulturnih ustanovah ter o spoštovanju sovrstnikov in zaposlenih na šoli se z učenci pogovarjamo na pogovornih urah.

7.2.  Svetovanje in sporazumno reševanje medsebojnih problemov in sporov

7.2.1.     Svetovanje

Svetovanje učencem izvajamo preventivno in pri reševanju medsebojnih problemov ter sporov, ki so posledica nespoštovanja drugih ter kršitev šolskih pravil.

Cilji svetovanja so, da pri učencih dosežemo, da bodo znali: spremljati lastno uspešnost, organizirati lastno delo za večjo učinkovitost, razumeti vzroke za neustrezna vedenja pri sebi in drugih, razvijati realno in pozitivno samopodobo in samospoštovanje, razmišljati in presojati o svojih vedenjih in ravnanjih drugih ljudi, ustrezno ravnati v situacijah, v katerih je prisoten stres, strah, tesnoba, jeza, žalost, občutki sramu ali krivde, doživljanje neuspehov, prevzemati odgovornost in sprejemati posledice svojih dejanj, sprejemati različnosti, opazovati lastna občutja, razmišljanja in vedenja ter reševati probleme in konflikte.

Izvajamo ga v okviru ur oddelčnih skupnosti, pogovornih ur za učence, pogovorov v času govorilnih ur za starše in učence in ob sprotnem reševanju problemov in drugih priložnostih.

7.2.2.     Osebni svetovalni pogovori

Ta način pogovorov uporabljamo učitelji, svetovalni delavci in drugi z učenci, še posebej s tistimi, ki imajo težave. Na ta način poskušamo graditi medsebojno zaupanje. V pogovoru učencu pomagamo uvideti njegove potrebe in motive ravnanj ter povezanost ravnanj z njihovimi posledicami. Pomagamo mu pri presojanju lastnega vedenja z vidika učinkovitosti in etične sprejemljivosti, pri ugotavljanju pozitivnih in negativnih posledic njegovih ravnanj zanj in za druge. Učencu nudimo pomoč pri iskanju uspešnih in etično sprejemljivih vedenj, s katerimi bo učenec lahko zadovoljil svoje potrebe in interese ter pri načrtovanju potrebnih sprememb.

Strokovni delavec ali vodstvo šole lahko predlaga učencu in njegovim staršem dogovor o različnih oblikah pomoči učencu, ki vsebuje cilje in odgovornost sodelujočih ter morebitne izjemnosti.

Uporabljamo še naslednje oblike pomoči učencu: organizacijo pomoči učitelja ali sošolca pri učenju, načrtno vzpostavljanje določenih socialnih povezav med učenci, vključevanje v določne dejavnosti, uvajanje v določene funkcije in druge pomembne odgovornosti, nudenje različne oblike zunanje pomoči, zagotavljanje varnosti in z učencem občasno dogovarjanje o individualnih programih.

Če strokovni delavec presodi, da se pri učencu ali v njegovi družini pojavljajo težave širšega obsega, lahko staršem predlagamo obravnavo tudi v zunanjih institucijah (Center za socialno delo, Svetovalni center, Dispanzer za mentalno zdravje, Zavod za zaposlovanje, Varna hiša, Krizni center, Vzgojni zavodi itd.).

7.2.3.     Restitucija

V primerih povzročitve škode na materialnem, etičnem, psihološkem ali socialnem področju strokovni delavci lahko uporabimo metodo restitucije. Če učenec ne more poravnati škode neposredno, jo nadomesti na drug način na področju, kjer je bila povzročena.

Restitucija je prostovoljna, zahteva odločitev in napor učenca, je priložnost za učenje novih vzorcev vedenja in popravo napak.

Če predlagatelj restitucije ni razrednik, strokovni delavec, ki jo predlaga, o tem obvesti razrednika učenca. Za nadzor nad izvedbo restitucije je zadolžen strokovni delavec, ki jo je učencu predlagal.

Strokovni delavec v primeru, da učenec zavrača možnost, ki jo ponuja restitucija, odloči o posledicah kršitev v skladu z dogovori in pravili šolskega reda. V izjemnih primerih glede na okoliščine kljub restituciji lahko učencu izrečemo formalni vzgojni opomin.

Restitucija se lahko izvaja na različne načine, npr.: čiščenje okolice šole in šolskem igrišču, čiščenje žvečilnih gumijev z miz, pomoč hišniku, ločevanje narobe odloženih odpadkov v koših, pospravljanje učilnice po končanem pouku oz. po LVZ, pomoč drugim učencem pri pisanju domačih nalog, pisanje pozitivnih lastnosti o sošolcu, pomoč drugim učencem pri dežurstvu…

7.2.4. Mediacija

Kadar pride do konflikta med samimi učenci ali učenci in učitelji, se vpleteni lahko udeležijo reševanja konflikta prek mediacije. To je pogovor, pri katerem sprti osebi analizirata spor in iščeta njima najboljšo rešitev spora. Pri tem jima pomaga mediator, ki v vsebino spora ne posega, skrbi pa za uravnoteženo razmerje moči udeležencev ter za nemoten potek pogovora. Za mediacijo se morajo udeleženci odločiti sami, saj je prostovoljna. Vsebina  pogovora je zaupna, razen v izjemnih primerih.

Mediacija med učence prinaša pozitivno komunikacijo, spodbujanje odgovornosti, spodbuja kritično mišljenje, učenci se prek nje bolje spoznavajo, spoštujejo druge in sebe, sprejemajo drugačne od sebe in se učijo bolj učinkovitih oblik preprečevanja in razreševanja težav in nesoglasij.

7.3.  Izrekanje pohval, priznanj in nagrad

Učenci ali skupine učencev lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli prejmejo pohvale, priznanja in nagrade. Predlagatelji so: oddelčne skupnosti, razrednik, drugi strokovni delavci šole, mentorji dejavnosti, ravnatelj. Kriteriji za pohvale, priznanja in nagrade sprejme učiteljski zbor in so priloga vzgojnega načrta.

7.3.1.     Pohvale

Pohvale so lahko ustne ali pisne.

Kadar se učenec ali več učencev izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so ustno pohvaljeni.

Pisne pohvale podeljujeta razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto.

Razrednik podeljuje pisne pohvale za delo v oddelčni skupnosti ali za individualno napredovanje učenca.

Mentor podeljuje pisne pohvale za prizadevno delo pri interesnih ali drugih dejavnostih.

Pisne pohvale se lahko podelijo tudi skupini učencev. Skupinske pisne pohvale podeljuje ravnatelj šole.

Ravnatelj na javni prireditvi podeli pohvale učencem za dobra dela.

7.3.2.     Priznanja

Priznanja podeljuje učencem ravnatelj šole, in sicer za delo oziroma dosežek, ki je pomemben za celotno šolo ali znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti.

Priznanja se izrekajo za:

–       večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem delu;

–       doseganje vidnih rezultatov na tekmovanjih in srečanjih učencev, ki so organizirana za območje celotne države;

–       večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri interesnih in drugih dejavnostih;

–       večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti, skupnosti učencev šole ali šolskem parlamentu.

Na šoli bomo na osnovi sprejetih kriterijev podeljevali še naslednja priznanja:

  • vpis v Zlato knjigo za devetošolce;
  • vpis v Knjigo vzornih učencev;
  • humani učenec;
  • za dosežke na različnih področjih.

7.3.3.     Nagrade

Učenci, ki prejmejo priznanje, so lahko tudi nagrajeni. Vrsto nagrade za posameznega učenca določi ravnatelj v sodelovanju z razrednikom oziroma mentorjem. Praviloma so nagrade knjige ali pripomočki, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih šole.

Priznanja in nagrade podeljuje ravnatelj ob zaključku šolskega leta na slavnosten način.

Vrsto nagrade za posameznega učenca določi ravnatelj v sodelovanju z razrednikom oziroma mentorjem in učiteljskim zborom. Praktične nagrade se razlikujejo glede na področje doseženega uspeha in rezultata.

7.4.  Vrste vzgojnih ukrepov

7.4.1.     Vzgojni ukrepi

Vzgojne ukrepe uporabimo, kadar učenci težje ali ponavljajoče kršijo pravila šole. Na ta način poskušamo rešiti težave, ki se s tem pojavijo. Uporabljamo jih:

  • ko trenutna situacija narekuje hitro ukrepanje (nevarnost, posredovanje v pretepu, zaščita imetja itd.);
  • če učenci zavračajo sodelovanje pri reševanju problemov in so predhodno izvedene druge vzgojne dejavnosti (svetovanje, pogovor s samopresojo itd.);
  • kadar učenci niso pripravljeni upoštevati potreb in pravic drugih ali ponavljajo kršitve pravil šolskega reda in dogovorov.

 

Vrste vzgojnih ukrepov:

  • učenec se prizadetemu opraviči (nespoštljivo obnašanje, žalitve, nestrpnost, izsiljevanje, verbalni napad,…)
  • zadržanje učenca ali učencev na razgovoru v zvezi z reševanjem problemov po pouku in vednostjo staršev;
  • v primeru ponavljanja kršitev razrednik priporoči obravnavo pri šolski svetovalni službi po predhodnem dogovoru s starši ali razgovor z ravnateljem;
  • kadar učenec onemogoča učenje drugih učencev ali ogroža varnost, se zanj lahko organizira učenje in delo izven učne skupine pod strokovnim nadzorom drugega strokovnega delavca. Učitelj, ki je uporabil ta ukrep, preveri delo učenca in se z njim pogovori o vzrokih težav;
  • ukinitev nekaterih pravic, ki so povezane s pridobljenimi statusi učencev ali v povezavi z nadstandardnimi storitvami šole (npr. se ne dovoli obiska šolskega plesa, zaključne ekskurzije…);
  • povrnitev namerno povzročene škode;
  • v primeru stalnega kršenja pravil šolskega reda in motenja vzgojno-izobraževalnega dela se strokovni delavci šole in starši lahko dogovorijo za premestitev učenca v drug oddelek;
  • zaposleni lahko učencu začasno odvzame napravo ali predmet, s katerim učenec ogroža varnost ali onemogoča nemoteno izvedbo pouka. O takem odvzemu je učitelj dolžan obvestiti starše v roku treh dni. Odvzeti predmet lahko starši prevzamejo v tajništvu šole med 7. in 14 uro.
  • restitucija ob ponavljajočih kršitvah.

Posledice kršitev pravil in uporaba vzgojnih ukrepov ne smejo omejevati pravic učencev, opredeljenih od 5. do 13. člena in od 50. do 57. člena Zakona o osnovni šoli. Način odvzema določenih pravic opredeljuje 60.a člen zakona.

O izvedenih vzgojnih ukrepih razrednik ali svetovalna služba obvesti starše.

Zapisnik o kršitvi šolskega reda napiše na za to pripravljen obrazec strokovni delavec, ki je bil prisoten pri kršitvi pravil. Zapisnik nato izroči razredniku.

Kadar strokovni delavec zaseže predmet izpolni  ustrezen obrazec. Starši prevzamejo zaseženi predmet in  to potrdijo s podpisom.

7.4.2.     Vzgojni opomini

Učencu izrečemo vzgojni opomin, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, ki so določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole in ko vzgojne dejavnosti oz. vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena.

Vrste in določanje vzgojnih opominov podrobneje predpiše minister, ki je pristojen za šolstvo.

8.     OBLIKE SODELOVANJA S STARŠI

Povezava med starši in strokovnimi delavci šole poteka na naslednje načine:

–        skupne govorilne ure učiteljev razredne, predmetne stopnje in svetovalne službe v popoldanskem času;

–        individualne govorilne ure učiteljev v dopoldanskem času;

–        individualni razgovori v okviru šolske svetovalne službe;

–        obveščanje staršev preko telefona, beležke, poštnih obvestil, spletne strani, oglasne deske;

–        roditeljski sestanki;

–        izobraževanje staršev (predavanja itd.);

–        predavanja za starše, ki so primerna razvojnim značilnostim njihovih otrok;

–        sestanki sveta staršev in sveta šole;

–        sodelovanje staršev pri različnih dejavnostih šole (delavnice, ekskurzije, pikniki itd.);

–        prisotnost staršev na dnevu odprtih vrat;

–        prisotnost staršev na šolskih prireditvah;

–        sodelovanje staršev pri organizaciji različnih prireditev (božično-novoletni bazar, prireditev ob tednu otroka, valeta, dobrodelni tek);

9.     KAZALNIKI ZA DOSEGANJE CILJEV OZIROMA SPREMLJANJE IZVAJANJA

Spremljanje izvajanja Vzgojnega načrta naše šole bo potekalo v razrednih aktivih in šolski svetovalni službi.

Ob koncu šolskega leta bodo posamezni razredni aktivi skupaj s svetovalno službo naredili evalvacijo in pripravili poročilo glede doseganja ciljev pri uresničevanju vzgojnih dejavnosti in upoštevanja šolskih pravil in jo predstavili na pedagoški konferenci učiteljskega zbora, ravnatelj pa svetu staršev in svetu šole. V poročilo bodo vključili število pohval, priznanj in nagrad, izrečenih vzgojnih ukrepov in opominov, najpogostejše oblike svetovanja, najpogostejše kršitve pravil šolskega reda in drugo.

Učiteljski zbor je na 3. pedagoški konferenci v šolskem letu 2010/2011 evalviral Vzgojni načrt. Usmerili smo se na evalvacijo vzgojnih dejavnosti. Strokovni aktivi so ga pred tem evalvirali s pomočjo vprašalnika, ki ga je pripravil tim za vzgojni načrt. Na podlagi analize vprašalnikov so tim za vzgojni načrt in ravnateljica pripravili predloge za spremembo vzgojnega načrta, ki jih je učiteljski zbor na svoji 3. pedagoški konferenci, 18. 11. 2010 tudi potrdil.

10. POSTOPEK SPREJEMANJA VZGOJNEGA NAČRTA

Dopolnjen in popravljen vzgojni načrt je sprejel svet šole dne, 28. 2. 2011, potem, ko si je predhodno pridobil mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev.

Škofja Loka, 3. 3. 2011

Doris Kužel, ravnateljica

Tomaž Lang, predsednik sveta šole