DEKD – SPOZNAJ? VARUJ! OHRANI. Povzetek dejavnosti

Nekoč in danes v sliki in besedi

Povzetek dejavnosti, ki so se odvijale na naši šoli v od 26. 9. 2020 do 10. 10. 2020

Prebirali smo stare ljudske pravljice, pesmice in se veliko pogovarjali o življenju nekoč. Naredili smo razstavo slik na temo pravljic in pesmic. Prepevali smo pesem, ki jo sošolcem ali sošolkam zapojemo ob praznovanju, seznanili smo se z zgodbo Miška Tipa o praznovanju ter novo pravljico naših prijateljev za matematiko z naslovom Rojstni dan, se igrali igrice in izdelali pravo voščilnico. Le to bomo podarili učencem za rojstni dan. Ugotovili smo, da se praznuje že zelo dolgo časa, da se ohranja igre, ki so se jih včasih igrali, predvsem se še vedno vabi na praznovanja in podarja voščilnice, ki jih velikokrat tudi sami izdelamo.

Naučili smo se slovensko ljudsko pesem Čukova ženitev. Ob tem smo spoznali tudi korake ljudskega plesa polke in jo zaplesali. Poslušali smo ljudsko pravljico O povodnem možu. Učenci so risali povodnega moža po svoji domišljiji, odgovarjali na vprašanja o slišani pravljici, zapisali povedi ter za vsako narisali ilustracijo. Doma so pravljico pripovedovali svoji družini (kot so ljudje to nekoč počeli ob večerih). Za primerjavo smo prebrali pravljico o povodnem možu, ki izhaja iz krajev v naši okolici (Kamniti most: Povodni mož v Poljanah). Igrali smo se stare igre.

Ogledali smo si škofjeloške znamenitosti. Učenci so v parih s pomočjo literature pripravili kratke predstavitve, naredili plakat o znamenitih stavbah v Škofji Loki. Brali smo pripovedke iz knjige Kamniti most, iskali skale ajdovske deklice, si ogledali odtis podkve konja turškega napadalca in freska Svete nedelje. Učili in peli smo ljudske pesmi: Izak, Jakob, Abraham, Zibenšrit, Kekčeve pesmi, brali zgodbe Kekec in Pehta in si ogledali filma; Branje zgodbe Moške igre in Češpe s hrasta (M. Kravos), primerjali smo iger nekoč in danes. Spoznavali smo umetnosti Ivana Groharja in posnemali impresionistično slikanja.

Spoznavali smo razlike med družinami nekoč in danes in dejavnosti, ki so s tem povezane (oblačila, prehranjevanje, igre…). Ogledali smo si film Pastirci in primerjali življenje otrok nekoč in danes. Pri likovni umetnosti smo ustvarjali kolaž iz različnih materialov, nastali so čudoviti izdelki s primerjavo oblačilne kulture nekoč in danes. Raziskovali smo, kakšno je bilo življenje v družinah v preteklosti in jih primerjali z današnjimi (delo, zdravilstvo, prehrana, igre). V naravi smo brali pripovedke iz knjige Kamniti most.

Z učenci smo se udeležili muzejskih delavnic na  Škofjeloškem gradu, kjer so spoznavali materialno in kulturno dediščino našega mesta. Opravili smo ekskurzijo po starem delu mesta in pri likovni umetnosti iz odpadne embalaže oblikovali hiše Mestnega trga.

Spoznavali smo zgodovino Kamnitega-Kapucinskega mostu. Most in zgodbe povezane z njim smo ilustrirali v tehniki laviranega tuša. Nekaj izdelkov smo poslali na razstavo v Sokolski dom. Z učenci smo si to razstavo tudi ogledali.

Pri nemščini smo poslušali slovensko ljudsko pravljico Ježek Janček, v nemškem jeziku (Der verzauberte Igel und die Grafentochter). Namen je bil, da učenci prepoznajo, za katero pravljico gre. To jim je kar hitro uspelo. Med poslušanjem so si zapisali vse, kar so razumeli. Na koncu smo se o razumljenem pogovorili in pravljico še enkrat prebrali v slovenščini. Za konec so slišano ilustrirali, zapisali smo tudi 5 besed v nemščini, ki so za njih nove in so se v pravljici večkrat ponovile.

Izdelovali smo dražgoške in škofjeloške kruhke, včasih so jim rekli tamali kruhki. Danes sodijo med slovenske ornamentalne mojstrovine. Spraševali smo se, zakaj so jih včasih sploh izdelovali. Iz literature smo izvedeli, da so začetnice sestre Klarise, ki so delovale v Škofji Loki. Kasneje se je umetnost razširila po Škofjeloškem. Predvsem na podeželju so ženske kruhke izdelovale zvečer, da so nekoliko izboljšale družinski proračun. Moški so služili v gozdu ali na kmetiji, one pa so gospodinjile. Največ kruhkov so izdelale pred praznikom Svetega Miklavža in nadaljevale do Svetih treh kraljev. V teh dneh so osnovni motiv srčka zamenjale druge oblike, ki so ponazarjale decembrske praznike. Za Miklavža so izdelovale podobe parkeljnov, miklavžov, pipo, krajček ipd. Ženske, imenovane potovke so kruhke raznosile po večjih krajih in jih prodajale za omenjene praznike. Najbolj poznani ročno izdelani kruhki so dražgoški, ki jih še danes izdeluje več umetnic. Škofjeloški kruhek je odtisnjen v ročno izrezljan model, testo je pa podobno. Danes kruhke izdelujejo za darila ob pomembnejših praznikih in kot spominke. Včasih so jih ljudje, najraje otroci takoj pojedli, danes jih ohranijo za spomin. Osnovni sestavini medenih kruhkov sta med in pšenična moka, ki jima dodamo še začimbe za medenjake. Naši učenci so izdelali po en dražgoški in en škofjeloški kruhek. Kljub današnji modi, jih niso shranili za spomin, ampak so jih z veseljem pojedli.

Deli z ostalimi ...Share on FacebookTweet about this on TwitterPin on PinterestEmail this to someoneShare on Google+
(Skupno 57 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost