Izmenjava v okviru projekta Erasmus+ EUstudents in EUwonderland v Turčiji (Ankari)

Učenca naše šole Žan in Nayee  ter učiteljici zaključujemo srečanje projekta EUstudents in EUwonderland v Turčiji, Ankari, kjer smo skupaj s partnerji iz Bolgarije, Italije in Turčije preživeli čudovit in tudi naporen teden. S tem obiskom se zaključuje tudi naš mednarodni projekt.

Nekaj utrinkov, ki sta jih zapisala učenca:

Ponedeljek:
Včeraj sva se zbudila ob 6.00 in se uredila. Ob 7:30 sva šla na zajtrk-par kosov kruha z marmelado, sok in 2 jajci… Ob 8:30 smo šli na avtobus in se odpeljali do lokalne šole. Tam smo imeli program z raznimi predstavami. Potem smo pojedli malico katere nisem ravno ljubitelj, torej žemljica in noter neke vrste maslo. Nato smo šli v mesto, kjer nas je gostil župan. Po koncu srečanja smo od njega dobili darilo: skodelico, razkužilo, kemični svinčnik, podlogo za miško in obesek za ključe. Potem smo se odpravili v akvarij kjer smo videli veliko rib vseh velikosti in barv. Šli smo tudi v živalski vrt in se na poti osvežili z vodo. Ko smo bili osveženi, sem si skrajšal pot pod borovci, a sem se z glavo zaletel v vejo in smola mi je zalepila 1/5 las. Bil sem nervozen in zaskrbljen, ker nisem vedel, če jih bom lahko spal in ne odstrigel. Na žalost sem moral imeti zalepljene lase do konca dneva. Ko smo prišli do živalskega vrta, smo si pogledali razno razne živali in šli v avtobus, ki nas je odpeljal do drsališča. Ja, res je, drsali smo na ledu, oziroma DRSALA SVA na ledu jaz in Žan, ker ostali niso znali ali pa niso hoteli, saj se je led že talil. Na robu, kjer je bil oster led, mi je spodrsnilo in padel sem na komolec. Nisem čutil, da mi teče kri dokler nisem na svoji beli majici opazil krvave madeže. Bil sem najbolj tečna oseba, kar jih pozna svet.  Vedno sem se pritoževal nad tem, da imam belo majico, ki je polna krvi in smolo v laseh, a ni bilo pomoči. Seveda je bila naslednja postojanka Shopping Mall, kjer smo bili 1 uro prosti. Z Žanom sva šla po trgovini in iskala majice, da bi se lahko preoblekel a nisva imela dovolj lir – le evre. Potem smo šli nazaj v šolo, kjer smo imeli zabavne kemijske poskuse. Eden je Žanu zakuril dlačice na rokah in vsi smo se smejali, a je bilo vse v redu. Potem smo igrali nogomet in košarko. Ko smo bili že vsi sestradani, so nas peljali v restavracijo, kjer smo gledali kako se dva meniha vrtita in se povezujeta z bogom (plesoči Derviši). Potem smo pojedli večerjo in se precej pozno odpeljali v hotel.

Torek:
Danes smo se zbudili in začetek dneva je bil isti z izjemo tega da smo danes šli v veliko muzejev zgodovine, potem smo šli v mavzolej Ata Turka, kjer je tudi njegova grobnica. Videli smo veliko vojakov in menjavo straže ter bili priča ceremoniji v čast Ata Turka. Potem smo šli do neke ulice kjer sva z Žanom šla v Burger King in se dodobra najedla. Potem smo šli na še na stari grad in si ogledali bazar. Potem smo šli domov in imeli 2 uri počitka ter se nato z učiteljicama odpravili na raziskovanje po okoliških ulicah. Sledila je večerja v restavraciji in spanje.

Sreda:
Vstala sva ob 5.30, nato smo se odpravili na zajtrk. Potem smo se z avtobusom odpravili na  5 urno vožnjo do Kapadokije. Najprej smo se vstavili na slanem jezeru. Nato smo se vstavili pri podzemnem mestu. Predori so bili nizki in ozki. Potem smo se pripeljali do restavracije katera je bila pod zemljo v skali, hrana je bila odlična. Nato smo se pripeljali na nov svet, bilo je ko na Marsu. Hribi na katerih so bile male hišice, različne oblike stolpičev, cerkve in golobje hišice. Bilo je neverjetno. Nepozabna izkušnja.

Četrtek:
Vstala sva ob pol 8 in se odpravila na zajtrk. Nato smo s z avtobusom odpeljali do stare vasice Baypasari s tipičnimi otomanskimi hišami in ulicami. Nato smo se odpeljali do bazenov. Pred kopanjem smo imeli kosilo, katero je bilo dobro. Na bazenih so imeli 3 različne tobogane, 2 savni, 5 bazenov in še kaj bi se našlo. Zadnjih 10 minut sem ugotovil, da so imeli tudi fitnes. Ko smo prišli domov, smo se odpravili v mesto na večerjo.