Šolski otroški parlament za razredno stopnjo

V četrtek, 27. 2. 2020, je na šoli zasedal otroški parlament za razredno stopnjo, tema katerega je  letos Moja poklicna prihodnost. Predstavniki vseh oddelkov od 1. do 5. razreda so v okviru le te predstavili svoje poglede na štiri podteme: Spoznavamo sami sebe, Izobraževanje, Moja prihodnost, Poklici.

Prvošolci so se z učiteljicami pogovarjali o poklicih, ki bi jih želeli opravljati, ko bodo veliki. Največkrat so omenili poklic veterinarja, avtomehanika, policista, učitelja, arheologa, frizerja, vojaka, znanstvenika, gasilca, voznika in zdravnika.

Drugošolci so pri sebi in sošolcih iskali pozitivne lastnosti in močna področja, ki bi jim morda nekoč lahko koristila pri izbiri poklica. Vedo, da že marsikaj zmorejo in znajo sami. Igrali so se tudi igro Ta predmet me opiše in ugotovili, da so njihove želje usmerjene v hitrost, znanje, vztrajnost, ustvarjalnost, igro, cilje, branje, zabavo, tekmovanje, gibanje, risanje, živali. Morda bodo v prihodnosti med njihovimi najpomembnejšimi nalogami ukvarjanje s športom, ustvarjanje, branje, iskanje moči za dosego ciljev. Radi imajo izzive. Ko so se primerjali z živalmi, so odkrili da so močni, rjoveči, zviti, inteligentni, s hitrimi refleksi, nagajivi, včasih pa tudi malo nesramni in skriti v kotičku, kjer jih nihče ne opazi.

Tretješolci so se igrali igro Ogledalo. Listi z narisanimi ogledali so krožili po razredu, vanje pa so zapisali pozitivne lastnosti, ki jih opazijo pri sošolcih. Pogovarjali so se o stvareh, ki jih radi delajo in razmišljali kateri poklici jih zanimajo. Ugotovili so, da to kar radi počnejo, vpliva na poklicno odločitev. To pa ni dovolj, saj določen poklic lahko opravljaš le, če imaš ustrezna znanja, spretnosti in sposobnosti. Zato so se pogovarjali o njihovih dosedanjih dosežkih in kaj jih je pripeljalo do uspeha. Tu so prednjačili pogum, vztrajnost ter učenje na napakah. Izdelali so tudi karierno drevo, pri čemer so ugotovili, da se v nekaterih družinah poklici prenašajo na potomce. To se zgodi, ker nekatere sposobnosti podedujemo ali pa se jih od staršev naučimo. Poklici prihodnosti bi po njihovi oceni lahko bili DJ, detektiv, reševalec, varnostnik in arheolog.

Četrtošolci so si predstavljali, kateri poklici bi bili nujni za preživetje civilizacije na samotnem otoku. Potrebni bi bili gozdarji, gradbeniki, arhitekti, elektro inženirji, veterinarji, vodovodarji, raziskovalci, kmetje, ribiči, trgovci in smetarji. Razmišljali so tudi o svojih dobrih lastnostih in poklicih, pri katerih bi jih lahko uporabili, o lastnostih, ki jih cenijo pri drugih, v čem so dobri in kaj želijo postati, ko odrastejo. Ugotavljajo, da so nevarni tisti poklici, kjer se uporablja orožje, moraš biti pri delu zelo natančen, nisi zaščiten ali je delo fizično težko.

Petošolci so se prav tako poglobili v svoje pozitivne lastnosti in danosti, dosedanje uspehe. Pisali so oglase, s katerimi so iskali znanja, veščine, lastnosti, ki bi jim lahko koristile pri organizaciji šolskega bazarja. Opažajo, da na ugled poklica vplivata veselje do dela in plača. Smisel izobrazbe je po njihovem mnenju v tem, da si, če jo imaš, lažje izbereš tisti poklic, ki te veseli in lahko hitreje dobiš zaposlitev. A tudi, če dolgo hodiš v šolo, ni nujno, da dobiš dobro službo. Izobrazba vpliva tudi na človekovo razmišljanje. Vsi predmeti v šoli so pomembni in imajo svoj namen. V tem trenutku ima večina petošolcev najraje šport. Pri svojih vzornikih cenijo spretnosti, znanja in sposobnosti, ki jih sami še niso osvojili. Vedo, da se lahko hobi nekoč razvije tudi v poklic.

Debato je povezovala učiteljica Tatjana Jereb Miklavčič, mentorica Šolske skupnosti za RS.