S šolskimi ponyji do Klinike Loka

Danes smo si v sklopu interesne dejavnosti FLL ogledali še tretjo točko, Kliniko za male živali Klinika Loka. Cilj smo imeli, da se vsi skupaj do klinike odpeljemo na šolskih kolesih, na žalost je bilo učiteljevo kolo pokvarjeno, zato se je g. Matjaž Pintarič do tja odpravil z avtom. Učenci smo se hitro odpravili na pot in kmalu prispeli do željenega cilja. Pred vhodnimi vrati smo počakali še na učitelja, nato pa smo se skupaj odpravili na ogled klinike.

Tam nas je prijazno sprejela ga. Ana Hudobivnik, ki je na kliniki zaposlena. V samem »štartu« nam je povedala, da je to druga največja klinika za male živali v Sloveniji, da imajo okoli 15.000 »pacientov« iz Škofje Loke ter bližnje in daljne okolice. Na kliniki dopoldne potekajo operacije, popoldne pa pregledi živali. Dodala je tudi, da na kliniki spodbujajo, k povezanosti živali in človeka (poudarila je, da živali moramo stati ob strani) in izpostavila, da se jim na kliniki ne zdi prav, da lastniku ni potrebno plačati kazni, če ne skrbi za žival. Nadalje nam je povedala, da vozijo k njim predvsem iz zavetišča iz Kranja. Iz zavetišča Mačji dol, ki smo ga obiskali pred nekaj dnevi, pa vozijo mačke predvsem v kliniko na Trati. Za zapuščene mačke, za katere poskrbijo v Mačjem dolu, sterilizacijo (76 €) in kastriranje (60 €) plača občina. Odmerek se določi glede na velikost in vrsto živali. Če sterilizirajo mačke se ne »gonijo« in se ne »tepejo«. Pri sterilizaciji samčkom odstranijo mode in je poseg lažji kot pri samičkah, kjer odstranijo jajčnike. Nekateri mislijo, da se mački po sterilizaciji zredijo ampak to ni res, saj je to odvisno od tega kakšno hrano je maček in koliko se giblje.

Prijazna gospa nam je nato predstavila ogromno čakalnico, ki je razdeljena na dva dela. Levega za pse in desnega za mačke. Iz vsakega dela je vstop možen v dve ambulanti. Na sredini čakalnice je recepcija na kateri se zglasimo, ko pripeljemo žival, za recepcijo pa je soba v kateri se nahajajo datoteke za živali.

Pa je prišel čas, da smo se odpravili po bližje spoznati delo v ambulanti. Ko lastnik živali pripelje na pregled »pacienta«, pri katerem je zaznal nekaj čudnega, mu v ambulanti najprej postavijo nekaj vprašanj, kot na primer od kdaj so spremembe opazne, kako se obnaša…, nato pregledajo »pacienta« (izmerijo temperaturo, pogledajo v ušesa in pregledajo še druge stvari za katere sumijo, da je pri »pacientu« morda vzrok za slabo počutje), potem pa lahko postavijo diagnozo. Zdravljenje je mogoče, če se s tem strinja lastnik.

Na kliniki večino časa opravljajo standardne preglede, le včasih tudi težje. V ambulanti nam je tudi povedala, da čipirajo vse pse, po njenem mnenju, pa bi bilo potrebno čipirati tudi vse mačke. V kolikor bi se to zgodilo, ne bi potrebovali več zavetišč.

Na hitro smo se dotaknili tudi bolezni. Ga. Hudobivnik je povedala, da večina mačk zboleva za gripami in prehladi, rekla je tudi, da na kliniki izvajajo akupunkturo in se ukvarjajo tudi z ortopedijo, imajo pa tudi prav posebno ambulanto za pregled in popravilo zob in ustne votline.

Skozi ambulanto smo prispeli do hodnika, ki povezuje laboratorij, recepcijo, vse ambulante in operacijske sobe. Operacijske sobe so razporejene v enem prostoru, ki je med seboj ločen z drsnimi vrati. Imajo eno sobo, ki je popolnoma sterilizirana in v njo nismo smeli vstopiti. Na drugi strani sobe je bil rentgen, med njima pa prostor v katerem se žival pripravi za operacijo. Na hitro smo si ogledali tudi živali, ki so bile ravno po operacijah.

Nato smo se spustili v najnižji del stavbe, v katerem se nahajata hotel in frizer za male živali. Hotel je poln med vikendi in počitnicami. Je prav tako ločen na dva dela. V enem delu so mačke, v drugem pa psi. Ogledali smo si lahko oba, a nas je iz pasjega dela hitro odgnal glasen lajež. Preden lastnik žival pusti v hotelu, mora izpolniti anketo, v kateri oskrbniki izvejo nekaj malega o živali. Vse pse, ki so nameščeni v hotelu sprehajajo trikrat dnevno.

Po obisku celotne klinike, pa smo se odpravili v gornje nadstropje, v katerem so nas pogostili s piškoti in sokom, med tem pa smo lahko vprašali še kakšno stvar, ki smo jo med ogledom pozabili.

Po zanimivem ogledu in prijetnem pogovoru smo se poslovili ter se s kolesi odpeljali nazaj v šolo.