DEKD 20-21

GOSPODINJSTVO 6. RAZRED

V tednih DEKD smo z učenci 6. razreda izdelovali medene kruhke. Naši šoli je ga. Petra Plestenjak izdelala čudovit model za loški kruhek, na katerem je izrezljana sprednja stran naše šole. Vsak šestošolec je izdelal svoj loški kruhek. Preizkusili so se tudi v ročnih spretnostih in izdelali še dražgoški kruhek. Za razliko od loškega, je dražgoškega treba oblikovati ročno. Iz medenega testa so najprej zgentli gladko kroglico, ki so jo povaljali v korenjček in sploščili v srček. Z drobnimi okraski iz medenega testa so ga okrasili po navodilih učiteljice in po svojih močeh. Za pomoč so imeli dražgoški kruhek, ki je delo mojstric oblikovanja iz Dražgoš.

Pa še legenda o dražgoškem kruhku:

Narodopisna znamenitost so umetelno izdelani dražgoški kruhki iz medenega testa, ročno, unikatno okrašeni z narodnimi ornamenti. Izdelovanje dražgoških kruhkov sega več kot 200 let nazaj. Zakališnikovemu Janezu, kmetu in čebelarju je ostajal med. Pa se je domislil, da bi hči kruh zamesila s segretim cvetličnim medom namesto z vodo. Hlebčki pečeni v krušni peči so bili lepe rjave barve in dobrega okusa – rekli so mu »ta medeni kruhek«. Kmalu se je po Selškem in tudi širši okolici izvedelo za kruhek. Branjevke so ga prodajale na loškem placu, najbolj veseli pa so bili otroci, ko jih je Miklavž obdaril s parkeljni, angelčki in seveda Miklavži. Za svete tri kralje je bila navada, da so dekleta fante obdarile s krajčki. Izdelovanje dražgoškega kruhka se je prenašalo iz roda v rod. Tudi danes je veliko povpraševanje po kruhkih. Primerni so za darila, so obstojni, se ne pokvarijo in ne lomijo. Pravi dražgoški kruhek lahko v Dražgošah še danes naročimo. Izročilo se vestno prenaša na naslednji rod, saj se ga učijo delati v enodnevni delavnici tudi v šoli, pa tudi recept ni skrivnost (na približno en kilogram moke je potrebno dodati pol litra segretega medu, mleti cimet, mlete klinčke in jelenovo sol). Za samo izdelovanje je potrebno imeti spretne roke, domišljijo in neskončno mero potrpežljivosti.

ND 6. razred: ŽITA V SLOVENIJI

Z učenci 6. razreda smo v četrtek imeli naravoslovni dan Žita v Sloveniji. Dan je namenjen spoznavanju slovenskih žit, ki so se v preteklosti pridelovala v Sloveniji bolj pogosto kot danes. Slovenci imamo radi žita: kaše, kosmiče, moke in izdelke in jedi iz njih. V štirih delavnicah so učenci spoznali ta žita, mikroskopirali in dokazovali škrob v različnih živilih. Za poslastico dneva so spekli vsak svojo štručko, bombetko, žemljo, rogljiček in vsak oddelek hlebček mešanega rženega ali ajdovega kruha. Z veseljem so pojedli vsak svoj oblikovan in spečen pekovski izdelek, v petek zjutraj pa so za zajtrk pojedli še vsak svoj kos kruha, ki so ga spekli na naravoslovnem dnevu.

Naravoslovni dan je bil tudi prispevek k dnevom kulturne dediščine. Učenci so se s spoznavanjem žit in izdelovanjem pekovskega peciva in kruha povezali s preteklostjo. V preteklosti je bil bel kruh simbol bogastva. Danes ljudje raje izbirajo druge vrste kruha, ki so bolj zdravi od belega. Zaključili smo z mislijo, da je domač kruh najboljši in lepo diši v vsakem času.

DEKD PRI IP SPH

V prvem tednu so učenci izbirnega predmeta Sodobna priprava hrane izdelovali medene loške in dražgoške kruhke. Oboji so opisani in dokumentirani že v DEKD 6. razred.
V drugem tednu smo kuhali stare slovenske kmečke jedi, priznane slovenske narodne jedi. Pripravili smo piščančjo obaro, ajdove žgance in ocvrte krhke flancate. Vse 3 jedi imajo mesto v naši dediščini. Učenci so povedali, da jih kuhajo njihove babice in stare tete, le redko njihovi starši. Veliko učencev je žgance poskusilo prvič. Nad vsemi tremi jedmi so bili učenci izjemno navdušeni. Strinjali so se, da ima Slovenija bogato dediščino v kulinariki.